Enakonočje je astronomski pojav, saj pomeni, da sta dan in noč enako dolga po vsem svetu. Poznamo spomladansko enakonočje, ki je okoli 20.marca in jesensko enakonočje, ki je okrog 23.septembra vsako leto. Sonce je enako dolgo nad obzorjem in pod obzorjem.
Potrebno je razlikovati:
- Enakonočje je astronomski pojav, ki označuje začetek pomladi ali jeseni, odvisno od zemeljske poloble… Spomladi 21. marca in jeseni 23. septembra je Sonce enako visoko na nebu, saj se nahaja v ravnini nebesnega ekvatorja – temu položaju pravimo spomladanski in jesenski ekvinokcij.
- Solsticij pa je astronomski pojav, ki označuje začetek poletja ali zime, odvisno od zemeljske poloble. Poleti 21. junija je Sonce najvišje nad nebesnim ekvatorjem – to je poletni solsticij…V zimskem času 21. decembra pa je Sonce najnižje pod nebesnim ekvatorjem – to je zimski solsticij. Temu pojavu pravimo poletni in zimski solsticij.
Enakonočje je konec poletja in začetek jeseni. Seveda to ni le astronomski pojav, temveč tudi dogajanje znotraj nas, saj ima svetloba močno vlogo v našem telesu. Sedaj je čas, da se vse upočasni, da prisluhnemo naravi in svojemu telesu. Čas je za počitek, meditacijo, poglabljanje vase. Če smo spomladi dobro sejali, bodo sedaj jeseni obrodili sadovi.
Naše posejane želje spomladi, so sedaj obrodile, saj sadeže obiramo jeseni…
Malo pomislite, kaj se vam je sedaj uresničilo? Vse to kar ste spomladi posejali – to sedaj žanjete 🙂
Napisala: dipl. astrologinja Cvetka Stipič, https://horarna- astrologija.si/
Horarna Astrologija 
Leave a Reply